Ko Čmrlji, Sovice in Ptički uženejo Bedanca

Na lep sončen dan smo se z najstarejšimi otroki iz enote Palčica odpravili v  Kekčevo deželo. Presedli smo se na Bedanc bus, ki nas je po skrivni poti peljali v gozd. Med potjo smo pridno nabirali pogum in ga tlačili v prav vsak žep. V Koči na samem smo slišali glasno smrčanje, ko smo odprli vrata, smo ugotovili da je to Bedančeva koča in le najpogumnejši so se tiho sprehodili skoznjo.

Med pohajanjem po gozdu smo srečali še Brinceljna, takrat pa nas je vse presenetilo glasno Bedančevo rjovenje in ko je hotel do nas, smo ga z glasnim skovikanjem ugnali. Brincelj nas je povabil v svoje domovanje, nam pokazal dvižni most in tobogan, ki smo ga lahko preizkusili. Skupaj smo z oponašanjem sove ugnali Bedanca, ki se je bil prebudil. Med sprehajanjem nas je ustavil navihan fant Kekec. Ta nas je po skrivnem rovu popeljal do svoje koče, kjer je otrokom povedal skrivnost, katere vzgojiteljice nismo izvedele. Kekec nas je vodil do tete Pehte. Ogledali smo si njen laboratorij in kočo v kateri ima veliko posušenih rož. Iz njih nam je pripravila zelo okusen čaj za pogum, poleg katerega nam je ponudila še domače pecivo. Zapeli smo ji pesem, se zahvalili in se poslovili.

Preživeli smo lepo dopoldne, ki nam bo še dolgo ostalo v spominu.